"Iskanje matrice"
Galerija Velenje že enajsto leto skupaj s Slovenskim društvom likovnih kritikov pripravlja tematske razstave, ki predstavljalo različne žanre in tehnike vizualne umetnosti. Letos je to grafika. Ta zanimiva tehnika je v zadnjih letih sprožila mnoga vprašanja in odgovore o širini njene izvedljivosti. Sedemnajst likovnih kritikov si je zastavilo elementarno vprašanje o vlogi matrice v grafiki.
Razstava vključuje dela 32 slovenskih avtorjev, ki so nastajala od sredine 20. stoletja do danes. Likovni kritiki so izbrali od enega do tri avtorje, za katere menijo, da so pomembno prispevali k razvoju grafike v omenjenem obdobju ali da so kako drugače zanimivi v kontekstu izhodiščnega vprašanja: Bogdan Borčič, Danijel Demšar, Vesna Drnovšek, Črtomir Frelih, Samuel Grajfoner, Danilo Jejčič, Boris Jesih, Duša Jesih, Alenka Koderman, Gani Llalloshi, Vladimir Makuc, Adriana Maraž, Živko Marušič, Nataša Mirtič, Ivo Mršnik, Valentin Oman, Janko Orač, Oliver Pilić, Veno Pilon, Marjan Pogačnik, Arjan Pregl, Branimir Ritonja, Lojze Spacal, Zora Stančič, Mitja Stanek, Sanja Stropnik, Helena Tahir, Klavdij Tutta, V.S.S.D., Franko Vecchiet, Aleksandra Zalokar, Mojca Zlokarnik, Nika Zupančič.
Izbor del: Aleksander Bassin, Mario Berdič, Majda Božeglav Japelj, Petja Grafenauer, Monika Ivančič Fajfar, Milena Koren Božiček, Nataša Kovšca, Vesna Krmelj, Maja Marinkovska, Lev Menaše, Goran Milovanović, Tatjana Pregl Kobe, Vesna Teržan, Alenka Trebušak, Petra Vencelj, Tomislav Vignjević, Milena Zlatar.
Likovne formulacije, ki težijo k izgradnji slikovnega polja z natančno razmejenimi geometrijskimi oblikami in večinoma enotnimi barvnimi ploskvami, so v slovenski sodobni umetnosti relativno redek pojav. Morda so delno tudi iz tega razloga obstoječi primeri raziskovanja optične manipulacije na podlagi analitičnega pristopa in geometričnih načel tako zelo zanimivi. Enega izmed njih predstavlja delo Duše Jesih. Zasnovano je na redukciji vizualnih podatkov po strogem, konstrukcijsko jasnem modelu, kateremu spreminja ritem razmerij med kotnimi (ne pa tudi obvezno pravilnimi geometrijskimi) liki ter barvnimi vrednostmi. Najsi gre za monokromna dela, ki jih kombinira v različne poliptične sestave na osnovi tangrama ali pa za vzpostavljanje vizualnega ritma z nizanjem preprostih, ravno odsekanih ploskev kontrastnih barv, je jezik slikarke in grafičarke zavezan estetiki geometrijske abstrakcije.
Na tokratni razstavi se Jesihova predstavlja z dvema grafikama iz serije »Architectural digest«. Kljub odsotnosti povezave z vidno naravo ali konkretnimi predmeti, bi lahko v čistosti oblik ter iskanju idealnih prostorskih razmerij v njih odkrivali pripadnost ideji arhitekturnega brutalizma. V nasprotju s tem pa je dejstvo, da sta računalniško generirani grafiki nastali prek permutacije slike. Gre torej za obratni pristop, kjer se vizualno polje gradi procesualno, z razdrobitvijo osnovne oblikovne strukture. Kromatske akorde za nastali sestav je umetnica našla v kontrastni skali črno- okrastih tonov. Kompozicija različnih geometrijskih oblik je brez oprijemljivih prostorskih smernic in liki se navidezno prelivajo prek roba plošče. Ker je brez središča, brez začetka in brez konca, teži k fizični praznini. Vendar njena praznina ni nedefinirana; barvne ploskve na kovinskem nosilcu so podvržene ritmičnemu izmenjavanju, ki ustvarja vtis dinamike in kot takšno postaja energetsko polje, ki se širi in razteza kot vesolje.
Likovna ustvarjalnost Duše Jesih ne pripada dekorativnosti, temveč razkriva umetničin pogled na svet. Gre za svet dialoga,
v njem pa se nizi barvno nasprotnih likov povezujejo z življenjsko energijo nenehnih sprememb.
